How did Amazon screw up? Or how fast can you lose a customer? Article How Amazon Messed Up is the best summary ever, just to illustrate that everything you do should be for the customer. I couldn’t say it better and I’ve been selling online for 18 years. This is why you should sell on enaA.com, Slovenia’s largest marketplace. Because we take all this into account. Our partners just have to prepare the best offers. The enaA team takes care of the rest. I’m really proud of them!

Continue reading →

If your sales figures mainly depend on Google, Facebook, and various advertising networks, you’ve hit a dead end. Even if an average 2% of clicks end up converted to sales (not a bad result), taking into account an average price of $ 0.15 per click (also not a bad price), the cost of advertising with Google amounts to $ 7.5 per purchase. If this was the price to pay just once for a regular customer, guaranteed to buy more, you’d still be able to stay in the black. However, you will have to pay $ 7,5 for each purchase coming from Google forever. Customers are creatures of habit. The next time the majority of customers will again start their sales journey on Google. If your ad is not there this time round.

After Google changed the positions of ads and is now more advertising panel than search engine. On mobile phones whole first screen is reserved for ads. On PC’s and laptops users now see four ads first and only two to three search engine results.

Ok. Thank’s Google. It is even more clear now how to actually successfully sell online. Just take next three steps forwards as soon as possible:

1. Calculate the actual success rate of your existing Google advertising campaigns, as well as other services where you might be paying for clicks or impressions (price comparison sites, for example are even less effective than Google), making sure the sales you generate with their help let benefits go to your pockets and not theirs. Think about whether it’s worth it in the long run!

2. Ensure your offer has the best possible content. This is a mantra repeated time and time again by all SEOs and inbound marketing experts. However, never put too much stock into how many times your keyword is written in the meta tag. What you need is a truly excellent description of your offer. It needs to be a real pleasure to read, telling buyers everything there is to know about your offer and convincing them to make a purchase. You should additionally ensure a short summary which is visible when a link to your page is published on Google, Facebook, etc. And that’s it. Believe me, if you don’t know the best description for your offer, no inbound or SEO expert can help you.

3. Instead of paying for clicks and impressions, start by only paying an adequate share of the realized sales to those who help you generate a larger number of purchases. Use performance marketing! You can find on affiliatewindow.com all top brands are using it.

Alternatively, you can post your offer in the largest online stores on the Internet:

a. Amazon.com
b. Alibaba.com
c. Ebay.com
d. enaA.com

Continue reading →

Po najnovejših podatkih internet uporablja približno 2,5 milijarde ljudi. Večina, kar 1,7 milijarde, jih živi v Aziji, več kot 600 milijonov na Kitajskem. Najbolje spletno omrežena mesta na svetu so v Južni Koreji in na Japonskem.

V ZDA je »samo« 250 milijonov uporabnikov. V Braziliji skoraj toliko kot na Japonskem, okrog sto milijonov. Na splet je priključenih več kot 8,7 milijarde naprav – več, kot je ljudi.

Zato, da ta navidezni svet deluje, potrebujemo čisto konkretnih 37 milijonov kilovatov električne moči. V času, ko zaradi avtomatizacije, robotizacije in informatizacije izginjajo tradicionalni poklici, je prav splet edini prostor, v katerem se ustvarjajo nove potrebe, ki ženejo gospodarski razvoj. Realne ali navidezne potrebe, mar ni bilo vedno vseeno?

Nizka povprečna starost 

Med državami z največjim številom uporabnikov spleta najdemo najbogatejše države, ki se lahko pohvalijo z izredno velikim deležem uporabnikov med prebivalci: ZDA, Japonsko, Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, največji Kitajsko in Indijo, v redu, tudi Rusijo, potem pa, presenečenje, Nigerijo, ki ima 56 milijonov uporabnikov spleta, več kot Velika Britanija. Tik pod vrhom sledijo Mehika (44 milijonov), Južna Koreja, Indonezija, Filipini, Egipt, Vietnam, Turčija, Pakistan (35 milijonov).
In vse te države imajo eno skupno značilnost – nizko povprečno starost prebivalstva: Nigerija 15,2 leta, Pakistan 21, Filipini 22,7, Egipt 24, Mehika 26,7, Vietnam 27,4, Indonezija 27,9, Turčija 28,1 leta. Ko otroci v teh državah odrastejo, bo svet njihov in tak, kot si ga želijo sami.

Če pogledam še največje – Kitajska 35,2 leta, Brazilija 30 in Indija 25,9 leta -, se vprašam, kaj jim lahko Slovenija, ki je s povprečno starostjo prebivalstva 42,1 leta v družbi najstarejših (opazno odstopa le še Monako z 48,9 leta), sploh ponudi.

S čim se ukvarjamo mi

Sredi tektonskih generacijskih, tehnoloških in kulturnih premikov se mi ukvarjamo s tem, kako bomo varčevalcem stare LB iz BiH in Hrvaške vrnili denar z obrestmi, ki jih NLB itak ni zaslužila, saj je v tem času delala zgubo, ter z iskanjem ministra za gospodarstvo, gradbeniki pa pričakujejo, da bo vlada uresničila njihov načrt oživitve slovenskega gradbeništva in odprla 20 tisoč novih delovnih mest. Za koga pa bodo zidali, če nas je vse manj? In kje bodo našli 20 tisoč mladih, ki jih bo tako delo zanimalo?

Ali res živimo na istem planetu?

Na mojem planetu nove generacije prinašajo spremembe. Če ne verjamete, da lahko na spremembe vplivajo mladi Nigerijci, ne pozabite na mlade v najrazvitejših državah. Z novimi navadami, ki ne ustrezajo tradicionalnemu porabniškemu vzorcu, se srečujeta celo digitalna velikana (in veterana) Amazon in Apple.

Težave Amazona in Appla

Amazonu prodaja knjig ne raste več po pričakovanjih. Kupci jih ne želijo več kupovati, raje si izposojajo. In to jim je omogočil prav Amazon sam. S tem so se sicer želeli pripraviti na pričakovane spremembe, presenetilo pa jih je, kako hitro se je sprememba zgodila.

Tudi Applov poslovni model temelji na tem, da prepričuje kupce, naj kupujejo stvari. A zakaj bi kupil glasbeni album na iTunes, če je zaradi razvoja interneta pravzaprav čisto vseeno, ali ga imaš na računalniku, v oblaku, na iTunes ali pa na prijateljevem Facebook zidu. In če ga poslušaš le enkrat, zakaj bi ga kupil? Prodaja glasbe prek iTunes je letos že upadla za 13 do 14 odstotkov.

Ekonomija delitve

Vse hitreje se širi tudi ekonomija delitve (sharing economy). Razumljivo, da se tak¬sisti na vse pretege upirajo širitvi Uber.com, saj jim ta odžira posel. Sprašujejo se, zakaj bi plačevali visoke davke in licence za opravljanje svoje dejavnosti, če jih mesta in države ne zaščitijo pred precej cenejšimi Uberjevimi prevozi.

A tako kot je konec šestdesetih let prihod avtomatskih pralnih strojev spravil perice ob delo, danes aplikacije, ki povezujejo pametne telefone in GPS, precej učinkoviteje povezujejo povpraševanje in ponudbo ter omogočajo najti prazno prevozno sredstvo hitreje in, seveda, ceneje.

Prazne hiše, parkirani avtomobili

Airbnb.com mi omogoča rezervacijo apartmaja, sobe ali hiše mimo hotelskih verig. Mladi se za nove načine ne odločajo samo zaradi osebnega varčevanja, temveč tudi zato, ker s tem varujejo planet. Viri so omejeni in želijo jih čim bolje izkoristiti. Zakaj graditi prazne hiše, ki čakajo na goste, ali delati avtomobile, ki večino svoje življenjske dobe stojijo na parkirišču. V tem duhu nastaja tudi vse več spletnih strani, ki omogočajo izposojo vrtalnih strojev, orodja, kosilnic, gra¬-belj… med sosedi. Strani, kot so Neighborgoods.net, Street¬bank.com ali Justshareit.com, ljudem obenem omogočajo tudi nove načine medsebojnega spoznavanja in druženja.

Internet vzemimo resneje

Tam zunaj prihajajo na trg nove milijarde ljudi s potrebami in pričakovanji, ki jih niti ne poskušamo razumeti. To je trg, ki raste. Ali lahko 42-letnemu Slovencu res uspe tako, da bo gradil hiše 21-letnim Pakistancem? Ali pa je že skrajni čas, da tudi pri nas internet in vse okrog njega vzamemo resneje in poskrbimo, da bodo naši otroci znali ustvariti nove potrebe v svetu, ki nastaja, in s tem tudi nova delovna mesta? Drugih ni. Kdor obljublja spet več služb, ki jih že poznamo, laže.

Prvič objavljeno 27.11.2014 na  http://www.finance.si/8813484/Kdor-obljublja-slu%C5%BEbe-la%C5%BEe

Continue reading →

Ali bi bili pripravljeni za podjetje, ki nima lastnih prostorov in opreme, ima le nekaj več kot deset zaposlenih in ponuja brezplačno storitev, odšteti milijardo dolarjev? Facebook je na primer spomladi 2012 kupil Instagram za okroglo milijardo dolarjev. Vsi Slovenci in Slovenke, s katerimi sem se o tem pogovarjal, so bili prepričani, da je šlo v tem primeru za uveljavljeno podjetje z nekaj tisoč zaposlenimi, nepredstavljivo količino strežnikov in druge računalniške opreme. V resnici pa ste Kevin Systrom in Mike Krieger podjetje ustanovila oktobra 2010. Priljubljenost spletne storitve, ki omogoča delitev fotografij in videoposnetkov, je neverjetno hitro rasla, tako da so se po letu in pol že lahko pohvalili s sto milijoni aktivnih uporabnikov in 13 zaposlenimi. Ker podjetje drugega imetja pravzaprav niti ni imelo, vse je bilo namreč najeto, je Mark Zuckerberg za vsakega uporabnika brezplačne storitve plačal deset dolarjev.

Odločitev ni bila lahka: to je bila četrtina denarja, s katero je takrat razpolagal Facebook. Za primerjavo: Microsoft je v približno istem času kupil knjigarnarja Barnes & Noble, podjetje s seznama Fortune 500, s 658 knjigarnami ter dodatnimi 705 študentskimi knjigarnami največjega prodajalca knjig v ZDA, zgolj za 605 milijonov dolarjev. Tudi Microsoft precej globlje seže v žep, ko kupuje »mala« spletna podjetja. Ni šale, lo kupujejo Sergey Brin, Larry Page, Satya Nadella in Mark Zuckerberg, milijarde padajo.

Samo Google je od leta 2001 do danes za nakup podjetij porabil 28 milijard, med drugim za Youtube 1,65 milijarde in za DoubleClick 3,1 milijarde. Za priljubljeno igro Minecraft je Microsoft pred nekaj dnevi plačal že 2,5 milijarde dolarjev.

Če bi bil Outfit7 slovensko podjetje

Trenutno najbogatejša Slovenca Samo in Iza Login svojega podjetja sicer še nista prodala, a prepričan sem, da bosta zanj dobila precej več kot ocenjenih 1,1 milijarde evrov. Njuno podjetje je samo v treh letih z več kot milijardo naloženih Talking Tomov svetovni fenomen. In tudi onadva nimata toliko nepremičnin in zaposlenih kot Telekom Slovenije. Torej bolj ali manj enaka zgodba kot pri Minecraftu, Instagramu ali Yammerju.

Če bi Outfit7 postavil Talking Toma kot slovensko podjetje v Sloveniji in ga prodajal iz Slovenije, bi moral najprej narediti vse vmesnike v slovenskem jeziku, napisati, da poslujejo v slovenskem jeziku in našteti še preostale jezike. Na njihovi spletni strani bi moralo vse uporabnike na svetu čakati opozorilo, da njihovi piškoti ne škodijo, ter prošnja, da obiskovalci s klikom na »da« potrdijo soglasje za uporabo piškotov na njihovih straneh. O tem, kako Talking Tom spoštuje zasebnost, bi odločala naša informacijska pooblaščenka. Dobro smo si zaprli vrata, ali ne!

Z isto pametjo in delom si lahko revež ali pa milijarder

Kako globoko je nerazumevanje sodobnih trendov v našem okolju, pokaže tudi hiter vpogled na področje zakonodaje, ki ureja avtorsko delo in pravice. Kot avtorja, ki ne bi bila v delovnem razmerju, bi bila Samo in Iza Login za svoj honorar obremenjena s približno 79 odstotki.

Če pa bi po nekem naključju Talking Toma narisala kot zaposlena v kateri izmed slovenskih marketinških agencij za TV-reklamo ali morda kot aplikacijo za Murino majico, bi bila reveža. Njuna ideja bi pripadla podjetju, v katerem bi delala.

Slovenska zakonodaja namreč v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah v 101. in 102. členu še vedno odreja: »Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.« In praviloma ni določeno. Na koncu bi najverjetneje ustrezno zakonsko podlago za nekaj svojih odstotkov našel tudi Sazas.

Hiša z vrtom

Z isto idejo in istim delom bi bila Samo in Iza Login v Sloveniji v najboljšem primeru vesela, da bi našla rešitve za vse birokratske ovire in bi potem kot podjetnika lahko sproti plačevala vse račune in davke, imela bi hišo z vrtom in srednje dober avto, zunaj Slovenije pa sta na poti do statusa milijarderjev. Se še sprašujete, kje Slovenija izgublja denar? Kot je povedal Joc Pečečnik, eden izmed najbogatejših Slovencev: »Povsod po svetu sem znal zaslužiti, doma pa niti evra.«

Mi bi še šivali srajce

Seveda je vprašanje, kako bo brez sprememb lahko kdorkoli zaslužil dovolj. Če na eno stran postavimo milijardo dolarjev, ki jo ustvari vsega nekaj ljudi v dveh ali treh letih, in na drugo stran dodano vrednost v proizvodnih podjetjih, je nesorazmerje očitno. Nemogoče je danes narediti toliko srajc, kot lahko naložiš aplikacij. Mi pa še vedno iščemo vlagatelje, ki bi vlagali v proizvodnjo srajc, in odganjamo celo tiste Slovenke in Slovence, ki znajo zaslužiti s svojimi idejami, znanjem in kreativnostjo.
Prvič objavljeno 11.11.2014 http://www.finance.si/8812590/Kako-bi-mi-birokratsko-ubili-Izo-in-Sama-Logina

Continue reading →

Zakaj se ne bi namesto o milijonih pogovarjali o tem, da je na spletu mogoče uspeti le, če znaš doseči in ohranjati vodstvo na področju vsebin, uvajanja novosti in konkurenčnih cen. Neeee! Dolgčas!

Vsebine stanejo

Sanje o velikih dobičkih na spletu izvirajo iz prepričanja, da je na spletu vse brezplačno ali pa vsaj skoraj brezplačno. Ko sem začel pisati kolumne za Finance in jih seveda tudi širiti na svojih profilih na Facebooku, Twitterju, LinkedInu in Google Plusu, sem nemudoma dobil vprašanja, zakaj so prispevki zaklenjeni in plačljivi.

Internet je res nadomestil papir, tiskarja, pismonošo in prodajalca v kiosku, priprava vsebin pa stane še vedno enako, ne glede na to, ali so objavljene v tisku ali na spletu. In kje naj časopis dobi denar za svoje poslovanje, če ne s prodajo vsebin?

Vsebine so temelj kateregakoli posla na spletu, zato tudi svoj posel začnite graditi s primernim vložkom vanje. Brezplačno? Da, če jih boste ustvarili sami v svojem prostem času.

Google stane

Google je za uporabnike zastonj in nepogrešljiv. Prikaz vaše spletne strani med prvimi zadetki na Googlovem iskalniku za izbrane ključne besede, s katerimi uporabniki iščejo vas in vašo konkurenco, postaja zato vse pomembnejši. In dražji. Res je, da vas bo uvrstitev med oglase na vrhu v povprečju stala le od 0,1 do 0,2 evra na klik. Zdi se malo, a ko seštejete nekaj tisoč ali deset tisoč in več klikov, ki jih potrebujete vsak mesec za to, da dobite dovolj obiskovalcev, to ni več skoraj brezplačno. Pri tem morate upoštevati, da uporabniki kliknejo tudi na konkurenčne oglase in se na koncu odločijo le za najboljšo ponudbo. Skratka, Google raje vključite med redne stroške, tako kot elektriko, plače…

Facebook stane

Facebook je bil še pred nedavnim brezplačen. Na njem ste brezplačno odprli profil svojega podjetja ali blagovne znamke, širili krog svojih prijateljev, Facebook pa vam je pri tem hvaležno pomagal tako, da je prijateljem posredoval vsako vašo objavo. Leta 2012 je vaša sporočila brezplačno posredoval le še vsakemu šestemu prijatelju. Potem je ta delež vsakih nekaj mesecev še zmanjšal.
Social@Ogilvy je v analizi februarja 2014 (vir: http://social.ogilvy.com/facebook-zero-considering-life-after-the-demise-of-organic-reach) pokazal, da Facebook zdaj v povprečju prikaže vaše objave le še šestim odstotkom prijateljev. Bodite veseli, da imate majhno podjetje. Če imate več kot pol milijona prijateljev vaše znamke, prikaže objave le še dvema odstotkoma.

Pri tem Facebook niti ne skriva, da bo to še zmanjševal vse do točke, ko bo vsem zaračunal posredovanje vsake objave. Podjetja, ki so doslej vlagala denar v gradnjo družbenega omrežja prijateljev njihove znamke, se držijo za glavo. In kaj bo potem na spletu še brezplačno?

Internet ni religija, internet je posel

Pred koncem sem vam dolžan odgovoriti na vprašanje iz naslova. Verjetno vam je zdaj že jasno, da internet ni ne dobrodelna organizacija ne religija, temveč čisto običajen posel. Sami veste, da lahko s posli pošteno zaslužite nekaj milijonov evrov v letu dni le, če vanje vložite nekaj deset milijonov. Na spletu že dolgo ni nič drugače.

Objavljeno 28.10.2014 v časniku Finance http://www.finance.si/8811888/Kako-do-milijonov-evrov-prek-spleta

Continue reading →

Odpreti spletno trgovino ni težko. Tudi drago ni. Z velikim zanimanjem spremljam odpiranje novih slovenskih spletnih trgovin, večinoma preko spletnega imenika Slowwwenia.com. Z veseljem ugotavljam, da novi spletni trgovci večinoma poskrbijo za dobro ponudbo, primeren zunanji izgled, opise in še kaj. Vsi takoj objavijo še svojo stran na Facebook-u, nekateri tudi na Twitterju in Google+, začnejo oglaševati, skrbeti za SEO in se potegovati za prva mesta na iskalnikih. Predvidevam, da danes že vsi razpolagajo vsaj s kakšnim manjšim seznamom e-naslovov svojih kupcev in če drugega ne, vsaj z osebnimi prijatelji na Facebooku, tako da zgodba ponavadi hitro steče. Nekaj sto, mogoče tudi tisoč lajkov, prve prijave in naročila. Novopečeni spletni trgovci, ki jih srečam v živo, so vsi po vrsti zelo zadovoljni in polni (samo)hvale in obetov za prihodnje obdobje. Zakaj potem nimamo več uspešnih spletnih trgovin? Zakaj na trgu več ali manj že več kot deset let srečujem stare obraze?

Kje izgubite spletnega kupca na poti od prvega nakupa do stalne stranke? V večini primerov pri drugem nakupu, ki se ne zgodi. Poglejmo zakaj!

Kupca ste s svojo ponudbo, pristopom, oglaševanjem in drugimi prodajnimi aktivnostimi prepričali, da ste zanj najboljši, vendar pa si bo celotno podobo o vas izdelal šele po nakupu.

Hitrost izvedbe naročila 

Poglejte na ebuy.com, kako kupci ocenjujemo trgovce. Najboljše ocene prejmejo tisti, ki naročene izdelke pošiljajo najhitreje. Novi spletni trgovci ponavadi ne »visijo« v svoji spletni trgovini cele dneve. Pregled naročil v spletni trgovini opravijo šele konec delovnega dneva, ko je prepozno, da bi pošiljke oddali dostavni službi. Če je naročil malo, nekateri kakšen dan celo preskočijo, tako da lahko potem pripravijo za oddajo več pošiljk naenkrat. Če želite prodajati preko spleta, predlagam, da se držite pristopa, da tudi v primeru, da v začetku prejmete le eno naročilo na teden, to realizirate v uri ali dveh po prejemu. Le tako boste prišli do nekaj deset oziroma več naročil na dan.

Obljube

Spletna prodaja je pravzaprav zelo preprosta zadeva in vsi, ki precej kupujemo preko spleta, lahko dokaj točno vemo, kaj lahko pričakujemo. A nekateri kupujejo prvič. Drugi verjamejo, da ste kot novi ponudnik uvedli novosti, ki jih stari spletni trgovci še nimamo. Karkoli posebnega obljubite, upoštevajte, da je domišljija neizmerna. Zato bodite pri obljubah natančni. Ličen paket, ki ga obljubljate, naj bo res nekaj posebnega, tako da se ga bo kupec razveselil. Enako velja za diskretno pakiranje. Ali pa na primer možnost dogovora glede ure dostave. Če boste potem kupcu dali na izbiro le dve možnosti, lahko na naslednji nakup kar pozabite. Za naročilo pri vas se je odločil prav zato, ker je pričakoval dostavo ob 8.45 uri in vam bo hitro razložil, da je zato plačal celo 0,70 evra več kot bi lahko konkurenčnemu ponudniku.

Dostopnost oziroma hitrost odziva na dodatna vprašanja

Ko sem kupoval okna in dobil odgovor na moj mail šele čez pet dni, sem se prodajalcu lahko le še zahvalil. Nekaj minut kasneje me je poklical po telefonu in vprašal, če se lahko kaj dogovoriva. Ko sem mu še enkrat razložil, da sem se odločil za drugega ponudnika, ker mi pač on sam ni nič odgovoril, me je spomnil, da bi ga lahko poklical tudi po telefonu, če je bilo tako nujno, saj ima objavljeno telefonsko številko na svoji spletni strani. Ja, seveda, preko spleta kupujem zato, ker se rad po telefonu pogovarjam in barantam s trgovci.

SEO, promocija, …. zgodba brez konca 

Četudi ste naredili vse prav, obstaja velika verjetnost, da bo kupec na vas preprosto pozabil. Znano je, da spletni kupci niso zvesti eni trgovini ali blagovni znamki. Po svoje jih lahko celo razumemo. Že v prvem mesecu po nakupu pri vas so izpostavljeni neverjetnemu številu novih oglasov, med iskanji na Google se bodo med oglasi in zadetki na vrhu srečali s praktično vsemi vsaj približno dobrimi spletnimi ponudniki v Sloveniji, njihovi maili pa so tako in tako shranjeni že vsaj na nekaj sto seznamih. Zato, da boste svojega novega kupca ujeli v pravem trenutku pred njegovim drugim nakupom, boste morali ves čas izvajati SEO aktivnosti, oglaševati ali pa pripravljati različne res zanimive prodajne akcije, ki mu bodo dovolj všeč, da se na vaša oglasna sporočila ne bo odjavil. Vmes boste morali vse več časa biti na Twitterju, Facebooku, Pinterestu, Instagramu, …

Zgodba, da je dovolj, če spletno trgovino postavite in vložite nekaj denarja v začetno promocijo, tako da vas spoznajo, potem pa bo zadeva tekla tako rekoč sama od sebe, je spletni mit. Če navadno trgovino postavite na frekventno lokacijo, vas bodo stranke, ki hodijo mimo, vsakokrat opazile. Splet je res najbolj frekventna zadeva na tem svetu, a tisti, ki hodimo po njem, vas brez SEO in promocije ne bomo videli. Denar, ki ste ga v začetku namenili za promocijo, zato ni enkraten strošek. Za enak obisk boste morali vedno znova vlagati enako.

Continue reading →

Razširjeno je prepričanje, da je trenutno dogajanje v medijih posledica gospodarske krize ter da se bodo s koncem recesije vrnili časi, ko smo se veselo hahljali ob šalah, da je sicer res, da je polovica denarja za promocijo vržena stran, a kaj ko se ne ve, katera polovica je prava. Seveda je tudi v tem prepričanju nekaj resnice.

Po teoriji zarote je cena oglasnega prostora v Sloveniji pričela padati že davnega 15. decembra 1995 (kaj se je zgodilo takrat, boste izvedeli na koncu).

Ali mogoče veste koliko spodnjih plakatov je decembra 1891 naredil Henry Touluse-Lautrec in z njimi povzročil senzacijo, vrste pred vhodom v Moulin Rouge ter prepoznavnost, ki sega vse do današnjih dni?

Pariz je tistega mrzlega decembra 1891 zavrel s 3000 plakati

In še udarec v trebuh: naročilo serije plakatov za Moulin Rouge mu je prineslo tudi finančno neodvisnost.

Popust? V jeziku monopolistov ta beseda ne obstaja. Loutrec je bil v bistvu monopolist. Sicer ne dolgo, a plakat, kot ga poznamo še danes, je znal takrat narediti le on. Plakati za Moulin Rouge so bili edini tovrstni plakati v Parizu in na celem svetu. Temu primerno je bil račun visok. No, naročnik je z oglasi dosegel slavo in zaslužil še več, čeprav daleč od tega, da bi bil monopolist.

monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

Precej let kasneje smo v naši deželi imeli samo eno TV hišo. Podjetje, ki je imelo zanimiv izdelek ali storitev, je seveda objavilo oglas pred (edinim) TV dnevnikom (mogoče se še spomnite učinkovitega oglasa v uri, ki je odštevala čas do začetka predvajanja) in doseglo največji možni del aktivne populacije, ki ob tisti uri niti približno ni imela na voljo pogledati kakšne druge primerljive informativne oddaje. Še nekaj oglasov na glavnem državnem radiu, v dveh ali treh državnih časopisih, … Ostalo je dovolj denarja za kreativo, ….. Raj. In tudi oglaševalci so zaslužili precej.

V zadnjih 20 letih so mediji eksplodirali, število prebivalcev Slovenije pa je ostalo skoraj nespremenjeno.  Če je bilo prej medijev premalo, jih je danes preveč. Vsake toliko si izberem dan, ko poskušam šteti vsa oglasna sporočila, ki jih opazim. Številke za preteklo sredo so neverjetne: cca 50 jumbo plakatov, nekaj deset panojev, vsaj petdeset oglasov na spletu, pet radijskih reklam med vožnjo z avtomobilom. Deset oglasov v tiskanih medijih. Potem še kakšnih 50 izložb in ker sem se konec dneva potrudil v raziskovalne namene vključiti še televizijo, še dvanajst tv reklam. Torej vidim med dvesto do tristo oglasov dnevno (in vsaj še enkrat toliko spregledam). Če bi vsak dan kupil samo eno stvari s teh oglasov, bi to pomenilo le 0,3% učinkovitost oglaševanja, jaz pa bi v enem letu bankrotiral. Enostavno ne morem kupiti dovolj! Še huje: ta trenutke se ne spomnim niti enega oglasa! Ali se vam dogaja enako?

Jutri bo medijev še več. Na Youtube se vsako minuto naloži 100 ur novih video vsebin. Več o tem na http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html.

Se še vedno čudite, zakaj je cena oglasnega prostora vse bližje absolutni ničli?

Je to slabo? Sploh ne. Ampak namesto iskanja brilijantne nove ideje, ki bi omogočila zmago z enim plakatom (medijem), poskrbite za prisotnost na vseh mogočih krajih, ob vseh urah in vseh možnih oblikah. Oglasni prostor kupujte na tone namesto na grame in vaše kreativce nemudoma pošljite v pekel, če vam ne znajo pričarati raja.

Še tole sem vam dolžan. Poglejte, kaj se je zgodilo 15. decembra 1995: http://www.youtube.com/watch?v=9GdbOkjEXWE

Continue reading →

Ali res želite prodajati na spletu? Številke o deležu prodaje po posameznih kategorijah izdelkov so letošnja (2013) napoved za Veliko Britanijo. V Sloveniji so primerljivi le rezultati prodaje računalniške opreme, pri vseh ostalih pa zelo zaostajamo. Slovenci smo vse bližje zadnjim mestom po deležu prodaje preko spleta na svetu. Smo pa na spletu in se radi delamo, da tam prodajamo. Kot najstarejši (vsaj glede na staž) prodajalec na spletu v Sloveniji lahko napišem, da sem izkušen in v pogovorih z drugimi vedno znova zaznavam tisti pubertetniško sramežljivost, ko govorijo o tem, kako oni tudi …. Seveda, vprašanje ali dva, in hitro ugotoviš, da fantje (dekleta, najbolje da tule uporabite svoje spomine) niso prišli dalj od bežnega dotika dekletovih prsi.

Z zadržanostjo se danes ne pride nikamor. Slovenske spletne trgovine so še vedno le nek dodatek, pomoč pri prodaji preko klasičnih trgovin, in temu primerno je oglaševanje na spletu. Radi bi prodali, ampak pravzaprav ne bi radi preveč odkrili vseh kart, kar vsem povprek ponudili ugodnih cen, saj, kaj pa naj bi potem delali, če bi vse prehitro prodali, a ne!?!?

Določite cilje

Upam, da zahtevnejšemu bralcu ne bo odveč, če na prvo mesto postavim potrebo po določitvi ciljev oglaševalske akcije. Pri spletnem oglaševanju so ti cilji lahko precej različni:

• glaševana znamka ali izdelek naj se vtisne v spomin čimvečjega števila spletnih uporabnikov
• na objavljeni oglas naj klikne čim večje ali določeno število spletnih uporabnikov
• število spletnih uporabnikov, ki izvede želeno akcijo (registracija, naročilo na brezplačnik, obisk klasične trgovine, prijava na preizkusno vožnjo, ….)
• trajna povezava na spletno stran oglaševalca
• realizirana prodaja

Zagotovo bi lahko naštel še kakšnega, a v nadaljevanju se bom tako in tako osredotočil na tri cilje: število prikazov, število klikov in realizirano prodajo.

Izberite način plačila glede na cilj

Oglaševanje na število prikazov ter na število klikov najpogosteje povezujemo z načinom obračuna oglaševanja in ne s ciljem oglaševalske akcije. Pogosti so primeri, ko oglaševalec zavestno izbere ponudnika oglaševalskega prostora s ceno na klik ter objavi oglas z vsebino, za katero želi, da jo vidi čim večje število uporabnikov. Oglaševalcu se zdi, da je sklenil dober posel, saj bo plačal precej manj, kot če bi plačal glede na število prikazov. V praksi še nisem naletel na ustrezno rešitev. Tovrstni oglasi so v celoti zgrešeni, saj na neustrezen način in na napačnem mestu naslavljajo neustrezno publiko. Število kakovostnih prikazov je lahko celo precej manjše, kot če bi se zavestno odločili za zakup števila prikazov oglasa izbrani ciljni skupini. Zato je cena povprečnega želenega prikaza višja. Če želite prikaze, izberite oglaševanje na število prikazov, če želite klike na vašo spletno stran, izberite oglaševanje po ceni na klik. Če želite prodajne rezultate, v oglaševanje vlagajte sorazmerno prodaji. Zato je pomembno, da imate cilj določen vnaprej.

Velike blagovne znamke potrebujejo veliko število prikazov

Če je vaš cilj prodaja, lahko uporabite tako oglaševanje glede na število prikazov kot oglaševanje na klik. V obeh primerih morate vedeti, kaj in kako želite prodajati. Na spletu lahko oglašujete podobno kot na televiziji. Prikazujete oglase, uporabniki jih vidijo in čeprav jim ne posvečajo posebne pozornosti, pa tudi klikajo ne kaj pretirano nanje, vaša blagovna znamka ali izdelek ostaja vse trdneje v spominu spletnih uporabnikov. Tako v spletnih kot navadni trgovini bodo med konkurenco več pozornosti in nakupom namenili prav vaši ponudbi. Vsebina tovrstnih oglasov je lahko zelo pestra – pravilo pa je samo eno – ne delajte neumnosti. Ni vam treba obljubljati ničesar posebnega. Coca Cola je vedno Coca Cola. Ponudniki oglaševalskega prostora vas bodo ljubili. Zakupite lahko velik del njihovega prostora in se dogovorite za zelo ugodne cene. S tem oglaševanjem boste utrjevali razpoznavnost vaše blagovne znamke, kar vam zagotavlja boljšo prodajo. Ampak, če ste med tistimi, ki skrbite za močno blagovno znamko, veste bolje kot jaz, kako to deluje, mar ne!

Več nakupov z manj kliki in manj prikazi

Če želite prodajati, prodajajte hitro in učinkovito. Splet je medij, ki to omogoča in zahteva. Nobenega cincanja. Pristop, da je oglaševanje na Google in Facebook z vsega nekaj centi na klik ugodno, je napačen. Na spletu se hitro pogovarjamo v tisočih. Cene za tisoče klikov pa se že merijo v evrih. Če na tisoč klikov prodate le nekaj izdelkov iz vaše ponudbe, je to lahko predrago. Služila bosta Google in Facebook, vi pa boste z vsako “uspešno” prodajo v bolj rdečih številkah. Formula za uspeh je preprosta: s čimmanj prikazi potrebujete čimvečje število klikov, ki pripelje do čim večjega števila nakupov. Vsak dan ali vsaj vsak teden preverite, če je strošek oglaševanja sorazmeren prodajnim rezultatom in ponavljajte vse dokler se splača.
Do tega trenutka ste se seznanili z dvema ključnima točkama spletnega oglaševanja za boljše prodajne rezultate. Pred vami jih je še pet.

Privabite poglede

Na vsaki spletni strani je vse več oglasov, zato se potrudite, da vašega oglasa spletni uporabniki ne bodo spregledali. To sicer lahko rešujete z velikimi formati, ki so praviloma dražji. Osebno imam raje oglase, ki so postavljeni na prava mesta, tja, kjer jih je nemogoče spregledati. Seveda mora biti vaš oglas nekaj posebnega. Tudi če gre za besedilo, ki je pogosto pri oglaševanju na klik, poskrbite, da bo pritegnilo pozornost. Če oglašujete s pasico, je pomembno vse: barve, motiv, besedilo, ….

Vsebina, ki vabi

Spletni uporabnik vam je naklonil svojo pozornost. Imate eno sekundo in vi mu boste povedali …. Kaj? Da prodajate nogavice, notesnike, telefone, zavarovanje, avto, ….. Nič novega, nič pretresljivega. Če niste naleteli točno na tistega, ki ravno danes razmišlja o nakupu prenosnika, je zanj oglas nezanimiv. V redu, dvignili ste razpoznavnost vaše znamke, a tu se pogovarjamo o tem, da bi radi čimprej in čimveč prodali. Ostalo nas ne zanima. Kupcem morate na tej točki povedati, kaj v vaši ponudbi je tako posebnega, da zasluži njihovo pozornost. Mogoče prodajate notesnike, ki so namenjeni starejšim ljudem. Zavarovanje, ki krije škodo, ki je drugi ne. Sedaj je pravi trenutek, da razmislite v čem se vaša ponudba loči od konkurence. Oglasi brez vsebine, ki vabi, dosegajo zelo nizke odstotke klikov (pod 0,5%). Visok odstotek klikov dosegajo le oglasi s primerno vsebino, ki jih prikazujete natančno določeni ciljni skupini. Če torej veste, kdo so vaši kupci, se splača plačati več tako za prikaze kot za klike.

Call To Action

Call to action (CTA) – sem napisal kar v angleščini. Naj kdo napiše lep slovenski prevod v komentarjih, pa ga bom pričel uporabljati!
Če ste privabili pozornost z zunanjostjo in vsebino, morate sedaj bodoče kupca prepričati, da klike. Notesnik za 199,00 evrov. Nekateri to zamenjujejo z vsebino, ki vabi. Ne to ni. Pravzaprav sporočilo “notesnik za 199,00 evrov” ni nič. Niti vsebina niti CTA. Res je, “notesnik za 199,00 evrov” je precej bolje od oglasov tipa “vrhunski notesnik ta in ta za 599,00 evrov”. Ko naletim na take oglase, in priznajte, polno jih je tako na spletu, kot v časopisih, revijah, jumbo plakatih, televiziji, …, si ne morem kaj, da ne bi pomislil: “ Ali mi leta 2013 res hoče nekdo povedati, da ponuja notesnik za 599,00 evrov?” Če imate najcenejši notesnik na spletu, povejte. To je vsebina. Če me želite prepričati, da kliknem in kupim, kajti kliknil bom le, če imam vsaj 1% namena kupiti, mi dajte razlog, da kupim prav zdaj: popust, prvi kupec, omejena količina, časovno omejena ponudba, dodatna ugodnost. Sicer lahko kupim tudi jutri, čez en teden, en mesec, … in takrat bom verjetno sledil nekemu drugemu oglasu. Ali pa še enkrat vašemu, za kar boste seveda še enkrat plačali.
S CTA imajo oglaševalci velike težave. Večinoma težko najdejo karkoli drugega kot visok popust. In potem steče razmišljanje v smeri, če damo tak popust, potem lahko vse skupaj prodamo tudi brez oglaševanja. Že mogoče (no, ni mogoče, jaz temu rečem slovenski strah pred uspehom). Ampak če se to vprašate na tej točki, pomeni, da na začetku niste jasno določili vaših ciljev. Še tako dobri znamki namreč ne škodi če v omejenem terminu ponudi del svoje ponudbe z zelo ugodno ceno.

Bodite pošteni

Naredili ste oglas, ki je magnet za poglede spletnih uporabnikov, predstavili vsebino, ki vabi in dodali super CTA. Spletni kupci pridejo na vašo stran in … se tam soočijo z dodatnimi pogoji. V to kategorijo sodijo tudi viralni oglasi, tako viralni kot tisti na Facebooku, Twitterju, ki preko neke zanimive vsebine vabijo na vašo stran. Tam pa jih čaka neka druga zgodba. Malo bodo pogledali, kot miška v labirintu poskusili najti pot do tistega, kar ste jim obljubljali, in potem čisto po človeško zaprli spletno stran ter začeli brskati drugje. Nekje v podzavesti bodo ohranili slab spomin na vas.

Spletna stran s ponudbo

In zakaj niste naredili še boljše? Ko sem na spletni strani z vašo ponudbo, me zanima le ta. Na njej želim imeti vse podatke, vsa mnenja, vse, vse, vse, … Lahko imate še tako dobro vstopno stran, lahko imate milijon strani z neverjetno ponudbo. V tistem trenutku me zanima le tista stran na kateri sem. Naj bo najboljša in naj me prepriča, da je ta nakup dobra odločitev. Klik in kupim.

Konca ni

Neupoštevanje vsake izmed teh sedmih ključnih točk spletnega oglaševanja za boljše prodajne rezultate razpolovi vaš prodajni rezultat. Na koncu namesto 100 izdelkov prodate enega. Oziroma, za to da prodate 100 izdelkov, za oglaševanje porabite 100 krat več denarja.

Continue reading →