How did Amazon screw up? Or how fast can you lose a customer? Article How Amazon Messed Up is the best summary ever, just to illustrate that everything you do should be for the customer. I couldn’t say it better and I’ve been selling online for 18 years. This is why you should sell on enaA.com, Slovenia’s largest marketplace. Because we take all this into account. Our partners just have to prepare the best offers. The enaA team takes care of the rest. I’m really proud of them!

Continue reading →

Excellent experience with Trillenium at Asos in London. VR is next big step in the way we will use our computers, smartphones. Glad to be at least small part of it.

Continue reading →

If your sales figures mainly depend on Google, Facebook, and various advertising networks, you’ve hit a dead end. Even if an average 2% of clicks end up converted to sales (not a bad result), taking into account an average price of $ 0.15 per click (also not a bad price), the cost of advertising with Google amounts to $ 7.5 per purchase. If this was the price to pay just once for a regular customer, guaranteed to buy more, you’d still be able to stay in the black. However, you will have to pay $ 7,5 for each purchase coming from Google forever. Customers are creatures of habit. The next time the majority of customers will again start their sales journey on Google. If your ad is not there this time round.

After Google changed the positions of ads and is now more advertising panel than search engine. On mobile phones whole first screen is reserved for ads. On PC’s and laptops users now see four ads first and only two to three search engine results.

Ok. Thank’s Google. It is even more clear now how to actually successfully sell online. Just take next three steps forwards as soon as possible:

1. Calculate the actual success rate of your existing Google advertising campaigns, as well as other services where you might be paying for clicks or impressions (price comparison sites, for example are even less effective than Google), making sure the sales you generate with their help let benefits go to your pockets and not theirs. Think about whether it’s worth it in the long run!

2. Ensure your offer has the best possible content. This is a mantra repeated time and time again by all SEOs and inbound marketing experts. However, never put too much stock into how many times your keyword is written in the meta tag. What you need is a truly excellent description of your offer. It needs to be a real pleasure to read, telling buyers everything there is to know about your offer and convincing them to make a purchase. You should additionally ensure a short summary which is visible when a link to your page is published on Google, Facebook, etc. And that’s it. Believe me, if you don’t know the best description for your offer, no inbound or SEO expert can help you.

3. Instead of paying for clicks and impressions, start by only paying an adequate share of the realized sales to those who help you generate a larger number of purchases. Use performance marketing! You can find on affiliatewindow.com all top brands are using it.

Alternatively, you can post your offer in the largest online stores on the Internet:

a. Amazon.com
b. Alibaba.com
c. Ebay.com
d. enaA.com

Continue reading →

To vprašanje slovenske menedžerje spravi v še hujšo zadrego kot vprašanja o seksu. Takoj se začnejo izmikati. Raje se pogovarjajo o kapitalu, obrestnih merah in svetovnih borzah. Koliko je vredna vaša spletna stran? No ja, to je že pornografija. Poglejmo v vašo podzavest in razkrijmo, kaj dejansko pomenijo vaše odločitve!

Tip A

Če dajete prednost nizki ceni in se raje odrečete kakovostnim vsebinam, fotografijam in oblikovanju, potem vašo spletno stran cenite kot vizitko. O njej govorite kot o predstavitveni strani podjetja. Sami jo redko obiščete in skoraj gotovo na Googlovem iskalniku nikoli ne preverjate, ali je vaša spletna stran na prvem mestu med zadetki za ključno besedo, po kateri bi vas iskali morebitni poslovni partnerji. To niti ni vaš namen, saj želite, da se obrnejo neposredno na vas ali druge predstavnike podjetja, in ne na spletno stran. Prisegate na osebni stik, ne na tehnologijo.

Usmeritve vam sicer niso v prid, saj prek Googla različne informacije išče vsako sekundo okoli 50 tisoč ljudi po vsem svetu, a to boste nadomestili z delavnostjo in osebnim pristopom. Za pokušnjo obiščite in primerjajte spletne strani vod Perrier, Evian, Jamnica in Radenska.

Tip B

Zavedate se, da je splet najsodobnejša prodajna pot. Spletno stran in vse okrog nje, torej tudi navzočnost na Facebooku, Twitterju, Pinterestu, Google Plusu, vzdrževanje seznama rednih uporabnikov in za povrh še oglaševanje na spletu ste podredili rasti prodaje svojih izdelkov in storitev prek spleta. Več prodate, več je vredna vaša spletna stran. Redno spremljate prodajne rezultate in vsako rast podprete z novimi vložki. To je zelo konservativen pristop. Uspešna podjetja na svetovnem trgu so to rešila pred več kot 60 leti, torej pred spletom.

Naprednejši danes svoje izdelke povežejo s potrebami in zadovoljstvom kupcev. In kaj je narobe s tem? Nič, podjetja seveda morajo poskrbeti za to, a tega ni več treba posebej poudarjati. Sodobna podjetja se že več kot 30 let v svoji komunikaciji osredotočajo tako na potrebe kupcev kot tudi na potrebe družbe in okolja. Obiščite in primerjajte spletne strani energetskih družb Petrol, OMV, Shell in Gazprom.

Tip C

Imate ambicijo, da vaše podjetje postane vodilno, med vodilnimi, največjimi … Zato upoštevate pravila vedenja tega kroga, svojo vizijo in poslanstvo pa vedno predstavljate skladno z aktualnimi smernicami. Tudi spletna stran ni izjema. Poudariti želite svoje vrednote, družbeno ozaveščenost, odnos do okolja, sodelavcev, partnerjev… Spletna stran je osebna izkaznica, zdravstveni karton in psihološki profil podjetja, ki jo možni poslovni partnerji ali vlagatelji preverijo že pred prvim stikom.

To, kako vas bodo obravnavali in pristopili k vam, je zato najbolj odvisno prav od vaše spletne podobe. Poglejte in primerjajte spletne strani podjetij Radenska, Impol, TKK in Hidria ter ocenite, katero izmed naštetih lahko računa na to, da bo sprejeto kot enakopraven poslovni partner v mednarodni trgovini.

Vaši sodelavci vam vsak dan poročajo o obiskanosti vaše spletne strani ter o tem, koliko ljudi je prek spletne strani navezalo stik z vašim podjetjem. Merite stopnjo konverzije med številom obiskovalcev in številom vzpostavljenih stikov ter na koncu tudi s številom in vrednostjo uresničenih poslov. Skrbno merite učinkovitost oglaševalskih kampanj in vpliv objav v medijih ter nastopov vašega podjetja na konferencah, sejmih in drugih dogodkih. Zavedate se, koliko je vreden vsak klik na vašo spletno stran, zato vlagate tako v rast te vrednosti kot rast števila obiskov.

Rezultati

Če ste se prepoznali v prvem opisu, s spletno stranjo ne boste imeli ne veliko stroškov ne kakšnega posebnega uspeha. Sodite v verjetno največjo skupino slovenskih poslovnežev, saj je Slovenija ena izmed redkih držav, kjer se je letos število registriranih domen, torej spletnih strani s končnico.si, celo zmanjšalo (vir: register.si). Trenutno jih je okoli 114 tisoč, približno štiri tisoč manj kot pred leti.

Menedžerji iz druge skupine razmišljajo v pravi smeri, a vlagajo na napačnem koncu. Po podatkih Eurostata je pri spletnih nakupih Slovenija pod povprečjem EU. Spremenite zorni kot in se preselite v tretjo skupino. Prodajnih poti, ki jih lahko uporabite na spletu, je več kot dovolj.

Menedžerjem iz tretje skupine lahko zaželim le to, da bo vrednost njihovih spletnih strani še rasla. Mislim pa, da ne bo škodilo, če poudarim še enkrat: rezultate obiska in konverzij spremljajte vsak dan! Splet je poslovno okolje z najhitrejšimi spremembami doslej.

Prvič objavljeno 18. decembra 2014 http://digitalmanija.finance.si/8814751/Koliko-vedo-slovenski-mened%C5%BEerji-o-vrednosti-spletnih-strani

Continue reading →

Po najnovejših podatkih internet uporablja približno 2,5 milijarde ljudi. Večina, kar 1,7 milijarde, jih živi v Aziji, več kot 600 milijonov na Kitajskem. Najbolje spletno omrežena mesta na svetu so v Južni Koreji in na Japonskem.

V ZDA je »samo« 250 milijonov uporabnikov. V Braziliji skoraj toliko kot na Japonskem, okrog sto milijonov. Na splet je priključenih več kot 8,7 milijarde naprav – več, kot je ljudi.

Zato, da ta navidezni svet deluje, potrebujemo čisto konkretnih 37 milijonov kilovatov električne moči. V času, ko zaradi avtomatizacije, robotizacije in informatizacije izginjajo tradicionalni poklici, je prav splet edini prostor, v katerem se ustvarjajo nove potrebe, ki ženejo gospodarski razvoj. Realne ali navidezne potrebe, mar ni bilo vedno vseeno?

Nizka povprečna starost 

Med državami z največjim številom uporabnikov spleta najdemo najbogatejše države, ki se lahko pohvalijo z izredno velikim deležem uporabnikov med prebivalci: ZDA, Japonsko, Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, največji Kitajsko in Indijo, v redu, tudi Rusijo, potem pa, presenečenje, Nigerijo, ki ima 56 milijonov uporabnikov spleta, več kot Velika Britanija. Tik pod vrhom sledijo Mehika (44 milijonov), Južna Koreja, Indonezija, Filipini, Egipt, Vietnam, Turčija, Pakistan (35 milijonov).
In vse te države imajo eno skupno značilnost – nizko povprečno starost prebivalstva: Nigerija 15,2 leta, Pakistan 21, Filipini 22,7, Egipt 24, Mehika 26,7, Vietnam 27,4, Indonezija 27,9, Turčija 28,1 leta. Ko otroci v teh državah odrastejo, bo svet njihov in tak, kot si ga želijo sami.

Če pogledam še največje – Kitajska 35,2 leta, Brazilija 30 in Indija 25,9 leta -, se vprašam, kaj jim lahko Slovenija, ki je s povprečno starostjo prebivalstva 42,1 leta v družbi najstarejših (opazno odstopa le še Monako z 48,9 leta), sploh ponudi.

S čim se ukvarjamo mi

Sredi tektonskih generacijskih, tehnoloških in kulturnih premikov se mi ukvarjamo s tem, kako bomo varčevalcem stare LB iz BiH in Hrvaške vrnili denar z obrestmi, ki jih NLB itak ni zaslužila, saj je v tem času delala zgubo, ter z iskanjem ministra za gospodarstvo, gradbeniki pa pričakujejo, da bo vlada uresničila njihov načrt oživitve slovenskega gradbeništva in odprla 20 tisoč novih delovnih mest. Za koga pa bodo zidali, če nas je vse manj? In kje bodo našli 20 tisoč mladih, ki jih bo tako delo zanimalo?

Ali res živimo na istem planetu?

Na mojem planetu nove generacije prinašajo spremembe. Če ne verjamete, da lahko na spremembe vplivajo mladi Nigerijci, ne pozabite na mlade v najrazvitejših državah. Z novimi navadami, ki ne ustrezajo tradicionalnemu porabniškemu vzorcu, se srečujeta celo digitalna velikana (in veterana) Amazon in Apple.

Težave Amazona in Appla

Amazonu prodaja knjig ne raste več po pričakovanjih. Kupci jih ne želijo več kupovati, raje si izposojajo. In to jim je omogočil prav Amazon sam. S tem so se sicer želeli pripraviti na pričakovane spremembe, presenetilo pa jih je, kako hitro se je sprememba zgodila.

Tudi Applov poslovni model temelji na tem, da prepričuje kupce, naj kupujejo stvari. A zakaj bi kupil glasbeni album na iTunes, če je zaradi razvoja interneta pravzaprav čisto vseeno, ali ga imaš na računalniku, v oblaku, na iTunes ali pa na prijateljevem Facebook zidu. In če ga poslušaš le enkrat, zakaj bi ga kupil? Prodaja glasbe prek iTunes je letos že upadla za 13 do 14 odstotkov.

Ekonomija delitve

Vse hitreje se širi tudi ekonomija delitve (sharing economy). Razumljivo, da se tak¬sisti na vse pretege upirajo širitvi Uber.com, saj jim ta odžira posel. Sprašujejo se, zakaj bi plačevali visoke davke in licence za opravljanje svoje dejavnosti, če jih mesta in države ne zaščitijo pred precej cenejšimi Uberjevimi prevozi.

A tako kot je konec šestdesetih let prihod avtomatskih pralnih strojev spravil perice ob delo, danes aplikacije, ki povezujejo pametne telefone in GPS, precej učinkoviteje povezujejo povpraševanje in ponudbo ter omogočajo najti prazno prevozno sredstvo hitreje in, seveda, ceneje.

Prazne hiše, parkirani avtomobili

Airbnb.com mi omogoča rezervacijo apartmaja, sobe ali hiše mimo hotelskih verig. Mladi se za nove načine ne odločajo samo zaradi osebnega varčevanja, temveč tudi zato, ker s tem varujejo planet. Viri so omejeni in želijo jih čim bolje izkoristiti. Zakaj graditi prazne hiše, ki čakajo na goste, ali delati avtomobile, ki večino svoje življenjske dobe stojijo na parkirišču. V tem duhu nastaja tudi vse več spletnih strani, ki omogočajo izposojo vrtalnih strojev, orodja, kosilnic, gra¬-belj… med sosedi. Strani, kot so Neighborgoods.net, Street¬bank.com ali Justshareit.com, ljudem obenem omogočajo tudi nove načine medsebojnega spoznavanja in druženja.

Internet vzemimo resneje

Tam zunaj prihajajo na trg nove milijarde ljudi s potrebami in pričakovanji, ki jih niti ne poskušamo razumeti. To je trg, ki raste. Ali lahko 42-letnemu Slovencu res uspe tako, da bo gradil hiše 21-letnim Pakistancem? Ali pa je že skrajni čas, da tudi pri nas internet in vse okrog njega vzamemo resneje in poskrbimo, da bodo naši otroci znali ustvariti nove potrebe v svetu, ki nastaja, in s tem tudi nova delovna mesta? Drugih ni. Kdor obljublja spet več služb, ki jih že poznamo, laže.

Prvič objavljeno 27.11.2014 na  http://www.finance.si/8813484/Kdor-obljublja-slu%C5%BEbe-la%C5%BEe

Continue reading →

Zakaj se ne bi namesto o milijonih pogovarjali o tem, da je na spletu mogoče uspeti le, če znaš doseči in ohranjati vodstvo na področju vsebin, uvajanja novosti in konkurenčnih cen. Neeee! Dolgčas!

Vsebine stanejo

Sanje o velikih dobičkih na spletu izvirajo iz prepričanja, da je na spletu vse brezplačno ali pa vsaj skoraj brezplačno. Ko sem začel pisati kolumne za Finance in jih seveda tudi širiti na svojih profilih na Facebooku, Twitterju, LinkedInu in Google Plusu, sem nemudoma dobil vprašanja, zakaj so prispevki zaklenjeni in plačljivi.

Internet je res nadomestil papir, tiskarja, pismonošo in prodajalca v kiosku, priprava vsebin pa stane še vedno enako, ne glede na to, ali so objavljene v tisku ali na spletu. In kje naj časopis dobi denar za svoje poslovanje, če ne s prodajo vsebin?

Vsebine so temelj kateregakoli posla na spletu, zato tudi svoj posel začnite graditi s primernim vložkom vanje. Brezplačno? Da, če jih boste ustvarili sami v svojem prostem času.

Google stane

Google je za uporabnike zastonj in nepogrešljiv. Prikaz vaše spletne strani med prvimi zadetki na Googlovem iskalniku za izbrane ključne besede, s katerimi uporabniki iščejo vas in vašo konkurenco, postaja zato vse pomembnejši. In dražji. Res je, da vas bo uvrstitev med oglase na vrhu v povprečju stala le od 0,1 do 0,2 evra na klik. Zdi se malo, a ko seštejete nekaj tisoč ali deset tisoč in več klikov, ki jih potrebujete vsak mesec za to, da dobite dovolj obiskovalcev, to ni več skoraj brezplačno. Pri tem morate upoštevati, da uporabniki kliknejo tudi na konkurenčne oglase in se na koncu odločijo le za najboljšo ponudbo. Skratka, Google raje vključite med redne stroške, tako kot elektriko, plače…

Facebook stane

Facebook je bil še pred nedavnim brezplačen. Na njem ste brezplačno odprli profil svojega podjetja ali blagovne znamke, širili krog svojih prijateljev, Facebook pa vam je pri tem hvaležno pomagal tako, da je prijateljem posredoval vsako vašo objavo. Leta 2012 je vaša sporočila brezplačno posredoval le še vsakemu šestemu prijatelju. Potem je ta delež vsakih nekaj mesecev še zmanjšal.
Social@Ogilvy je v analizi februarja 2014 (vir: http://social.ogilvy.com/facebook-zero-considering-life-after-the-demise-of-organic-reach) pokazal, da Facebook zdaj v povprečju prikaže vaše objave le še šestim odstotkom prijateljev. Bodite veseli, da imate majhno podjetje. Če imate več kot pol milijona prijateljev vaše znamke, prikaže objave le še dvema odstotkoma.

Pri tem Facebook niti ne skriva, da bo to še zmanjševal vse do točke, ko bo vsem zaračunal posredovanje vsake objave. Podjetja, ki so doslej vlagala denar v gradnjo družbenega omrežja prijateljev njihove znamke, se držijo za glavo. In kaj bo potem na spletu še brezplačno?

Internet ni religija, internet je posel

Pred koncem sem vam dolžan odgovoriti na vprašanje iz naslova. Verjetno vam je zdaj že jasno, da internet ni ne dobrodelna organizacija ne religija, temveč čisto običajen posel. Sami veste, da lahko s posli pošteno zaslužite nekaj milijonov evrov v letu dni le, če vanje vložite nekaj deset milijonov. Na spletu že dolgo ni nič drugače.

Objavljeno 28.10.2014 v časniku Finance http://www.finance.si/8811888/Kako-do-milijonov-evrov-prek-spleta

Continue reading →

Odpreti spletno trgovino ni težko. Tudi drago ni. Z velikim zanimanjem spremljam odpiranje novih slovenskih spletnih trgovin, večinoma preko spletnega imenika Slowwwenia.com. Z veseljem ugotavljam, da novi spletni trgovci večinoma poskrbijo za dobro ponudbo, primeren zunanji izgled, opise in še kaj. Vsi takoj objavijo še svojo stran na Facebook-u, nekateri tudi na Twitterju in Google+, začnejo oglaševati, skrbeti za SEO in se potegovati za prva mesta na iskalnikih. Predvidevam, da danes že vsi razpolagajo vsaj s kakšnim manjšim seznamom e-naslovov svojih kupcev in če drugega ne, vsaj z osebnimi prijatelji na Facebooku, tako da zgodba ponavadi hitro steče. Nekaj sto, mogoče tudi tisoč lajkov, prve prijave in naročila. Novopečeni spletni trgovci, ki jih srečam v živo, so vsi po vrsti zelo zadovoljni in polni (samo)hvale in obetov za prihodnje obdobje. Zakaj potem nimamo več uspešnih spletnih trgovin? Zakaj na trgu več ali manj že več kot deset let srečujem stare obraze?

Kje izgubite spletnega kupca na poti od prvega nakupa do stalne stranke? V večini primerov pri drugem nakupu, ki se ne zgodi. Poglejmo zakaj!

Kupca ste s svojo ponudbo, pristopom, oglaševanjem in drugimi prodajnimi aktivnostimi prepričali, da ste zanj najboljši, vendar pa si bo celotno podobo o vas izdelal šele po nakupu.

Hitrost izvedbe naročila 

Poglejte na ebuy.com, kako kupci ocenjujemo trgovce. Najboljše ocene prejmejo tisti, ki naročene izdelke pošiljajo najhitreje. Novi spletni trgovci ponavadi ne »visijo« v svoji spletni trgovini cele dneve. Pregled naročil v spletni trgovini opravijo šele konec delovnega dneva, ko je prepozno, da bi pošiljke oddali dostavni službi. Če je naročil malo, nekateri kakšen dan celo preskočijo, tako da lahko potem pripravijo za oddajo več pošiljk naenkrat. Če želite prodajati preko spleta, predlagam, da se držite pristopa, da tudi v primeru, da v začetku prejmete le eno naročilo na teden, to realizirate v uri ali dveh po prejemu. Le tako boste prišli do nekaj deset oziroma več naročil na dan.

Obljube

Spletna prodaja je pravzaprav zelo preprosta zadeva in vsi, ki precej kupujemo preko spleta, lahko dokaj točno vemo, kaj lahko pričakujemo. A nekateri kupujejo prvič. Drugi verjamejo, da ste kot novi ponudnik uvedli novosti, ki jih stari spletni trgovci še nimamo. Karkoli posebnega obljubite, upoštevajte, da je domišljija neizmerna. Zato bodite pri obljubah natančni. Ličen paket, ki ga obljubljate, naj bo res nekaj posebnega, tako da se ga bo kupec razveselil. Enako velja za diskretno pakiranje. Ali pa na primer možnost dogovora glede ure dostave. Če boste potem kupcu dali na izbiro le dve možnosti, lahko na naslednji nakup kar pozabite. Za naročilo pri vas se je odločil prav zato, ker je pričakoval dostavo ob 8.45 uri in vam bo hitro razložil, da je zato plačal celo 0,70 evra več kot bi lahko konkurenčnemu ponudniku.

Dostopnost oziroma hitrost odziva na dodatna vprašanja

Ko sem kupoval okna in dobil odgovor na moj mail šele čez pet dni, sem se prodajalcu lahko le še zahvalil. Nekaj minut kasneje me je poklical po telefonu in vprašal, če se lahko kaj dogovoriva. Ko sem mu še enkrat razložil, da sem se odločil za drugega ponudnika, ker mi pač on sam ni nič odgovoril, me je spomnil, da bi ga lahko poklical tudi po telefonu, če je bilo tako nujno, saj ima objavljeno telefonsko številko na svoji spletni strani. Ja, seveda, preko spleta kupujem zato, ker se rad po telefonu pogovarjam in barantam s trgovci.

SEO, promocija, …. zgodba brez konca 

Četudi ste naredili vse prav, obstaja velika verjetnost, da bo kupec na vas preprosto pozabil. Znano je, da spletni kupci niso zvesti eni trgovini ali blagovni znamki. Po svoje jih lahko celo razumemo. Že v prvem mesecu po nakupu pri vas so izpostavljeni neverjetnemu številu novih oglasov, med iskanji na Google se bodo med oglasi in zadetki na vrhu srečali s praktično vsemi vsaj približno dobrimi spletnimi ponudniki v Sloveniji, njihovi maili pa so tako in tako shranjeni že vsaj na nekaj sto seznamih. Zato, da boste svojega novega kupca ujeli v pravem trenutku pred njegovim drugim nakupom, boste morali ves čas izvajati SEO aktivnosti, oglaševati ali pa pripravljati različne res zanimive prodajne akcije, ki mu bodo dovolj všeč, da se na vaša oglasna sporočila ne bo odjavil. Vmes boste morali vse več časa biti na Twitterju, Facebooku, Pinterestu, Instagramu, …

Zgodba, da je dovolj, če spletno trgovino postavite in vložite nekaj denarja v začetno promocijo, tako da vas spoznajo, potem pa bo zadeva tekla tako rekoč sama od sebe, je spletni mit. Če navadno trgovino postavite na frekventno lokacijo, vas bodo stranke, ki hodijo mimo, vsakokrat opazile. Splet je res najbolj frekventna zadeva na tem svetu, a tisti, ki hodimo po njem, vas brez SEO in promocije ne bomo videli. Denar, ki ste ga v začetku namenili za promocijo, zato ni enkraten strošek. Za enak obisk boste morali vedno znova vlagati enako.

Continue reading →

»Ja, resnica je, da je splet bolj ali manj vir informacij, kajti na njem se iščejo cene, ponudniki, prodajni kanali, mnenja uporabnikov, kritike in priporočila,« pravi Neda Žužul Vitez iz družbe za raziskave GfK Slovenija. In zakaj Slovenci na spletu ne kupujejo, če so že le en klik od nakupa? Mimogrede: leta 2013 je v Slovenijo prispelo 600.000 pošiljk, ki so bile kupljene preko spleta. Skratka, ne drži, da ne kupujemo na spletu. Kupujemo, ampak ne v Sloveniji. Slovenski trgovci zaostajajo!

Zavarovalniška zgodba 

Registraciji pri ženinem in mojem službenem avtomobilu sta potekli in sva potrebovala novo zavarovanje za naslednje leto. Ker kupujem skoraj vse na spletu, sem seveda najprej preveril ponudbo na spletu. Katastrofa. Brez komentarja. Ne bom navajal linkov. Najprej v menuju ni bilo mojega avtomobila. Ok. Sem vnesel podoben model. Še nekaj podatkov in buuuu, sredi ekrana dobim sporočilo, da se mi želijo že posebej posvetiti, zato naj pokličem to in to številko ali pišem na email, če pa moram morebiti zavarovanje skleniti nujno (ne, zakaj neki?) pa naj nadaljujem kar na spletu. Tega, da bom v tem primeru plačal najvišjo ceno v državi, seveda niso dopisali.

Ampak to je dejstvo. Poskusil sem še z vnosom podatkov za ženin avtomobil in dobil ponudbo, ki je bila bistveno dražja od cene, ki smo jo plačali leto poprej.

Oba z ženo sva torej zavarovanje avtomobila uredila po telefonu. Pokličeš na zavarovalnico, kjer že imaš polico in vprašaš za ceno podaljšanja. Vprašaš, ali je to res dobra ponudba. Odkrito povedo, da boljše ne morejo dati, če nimaš konkurenčne ponudbe. Potem pokličeš drugo zavarovalnico in dobiš ugodnejšo ponudbo. Kličeš nazaj na prvo zavarovalnico in ko poveš, da imaš ugodnejšo ponudbo drugje, so pripravljeni ponuditi isto ceno. Zakaj pa ne nižje? Ne, nižje pa ne morejo. In potem pokličeš tretjo zavarovalnico.

Ste že videli oglas: Prodajamo najdražje ….

Na spletu tako ni mogoče prodajati. Zelo rad bi vam sedaj na tem mestu natrosil, kako pomembni so opisi, uporabniška izkušnja, …. vendar sem videl že preveč uspešnih spletnih trgovin z obupnim konceptom in dizajnom, da vas ne bi spomnil le na eno: nižje cene so zakon za spletne kupce.

Če želite povečati prodajo preko spleta, upoštevajte, da je cena, ki jo objavite, končna in enaka za vse kupce. Vsi jo lahko primerjajo s cenami konkurenčnih ponudnikov pri nas in po svetu. In to tudi počnejo. Vaši redni kupci vam bodo malenkost višjo ceno sicer oprostili, a nikar ne preizkušajte njihove lojalnosti in potrpežljivosti. Objavite konkurenčno ceno, ki je sprejemljiva za najširši krog kupcev. Če cene, ki vam še vedno omogoča zaslužek, ne znate izračunati, jo lahko tudi sami hitro najdete na spletu, točno tam, kjer jo iščejo vaši potencialni kupci:

1. izberite nekaj izdelkov iz vaše ponudbe, skopirajte njihove nazive in jih vnesite v Google iskalnik. Na prvih dveh straneh zadetkov boste zlahka našli podatke, po kakšnih cenah in s katerimi ugodnostmi enake ali zelo podobne izdelke prodajajo konkurenti.
2. enako zgodbo ponovite tudi z nazivi vaših izdelkov v angleščini, po potrebi tudi nemščini, hrvaščini ali italijanščini, skratka jezikih, kjer se izdelki iz vaše ponudbe tudi prodajajo na spletu. Ne pozabite: samo lani je v Slovenijo prišlo 600.000 dokazov, da obvladamo tako svetovne jezike kot spletne nakupe v tujini in plačevanje s kreditnimi karticami! Tudi tam preverite cene in ugodnosti – ne bodite presenečeni, ko ugotovite, da nekateri v Slovenijo dostavljajo celo brezplačno.

Saj res, zakaj prodate premalo? Zato, ker razmišljate le o prodaji na našem malem trgcu. Začnite prodajati po celem svetu, pa boste tudi v Sloveniji prodajali po svetovno ugodnih cenah.

Continue reading →

Razširjeno je prepričanje, da je trenutno dogajanje v medijih posledica gospodarske krize ter da se bodo s koncem recesije vrnili časi, ko smo se veselo hahljali ob šalah, da je sicer res, da je polovica denarja za promocijo vržena stran, a kaj ko se ne ve, katera polovica je prava. Seveda je tudi v tem prepričanju nekaj resnice.

Po teoriji zarote je cena oglasnega prostora v Sloveniji pričela padati že davnega 15. decembra 1995 (kaj se je zgodilo takrat, boste izvedeli na koncu).

Ali mogoče veste koliko spodnjih plakatov je decembra 1891 naredil Henry Touluse-Lautrec in z njimi povzročil senzacijo, vrste pred vhodom v Moulin Rouge ter prepoznavnost, ki sega vse do današnjih dni?

Pariz je tistega mrzlega decembra 1891 zavrel s 3000 plakati

In še udarec v trebuh: naročilo serije plakatov za Moulin Rouge mu je prineslo tudi finančno neodvisnost.

Popust? V jeziku monopolistov ta beseda ne obstaja. Loutrec je bil v bistvu monopolist. Sicer ne dolgo, a plakat, kot ga poznamo še danes, je znal takrat narediti le on. Plakati za Moulin Rouge so bili edini tovrstni plakati v Parizu in na celem svetu. Temu primerno je bil račun visok. No, naročnik je z oglasi dosegel slavo in zaslužil še več, čeprav daleč od tega, da bi bil monopolist.

monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

Precej let kasneje smo v naši deželi imeli samo eno TV hišo. Podjetje, ki je imelo zanimiv izdelek ali storitev, je seveda objavilo oglas pred (edinim) TV dnevnikom (mogoče se še spomnite učinkovitega oglasa v uri, ki je odštevala čas do začetka predvajanja) in doseglo največji možni del aktivne populacije, ki ob tisti uri niti približno ni imela na voljo pogledati kakšne druge primerljive informativne oddaje. Še nekaj oglasov na glavnem državnem radiu, v dveh ali treh državnih časopisih, … Ostalo je dovolj denarja za kreativo, ….. Raj. In tudi oglaševalci so zaslužili precej.

V zadnjih 20 letih so mediji eksplodirali, število prebivalcev Slovenije pa je ostalo skoraj nespremenjeno.  Če je bilo prej medijev premalo, jih je danes preveč. Vsake toliko si izberem dan, ko poskušam šteti vsa oglasna sporočila, ki jih opazim. Številke za preteklo sredo so neverjetne: cca 50 jumbo plakatov, nekaj deset panojev, vsaj petdeset oglasov na spletu, pet radijskih reklam med vožnjo z avtomobilom. Deset oglasov v tiskanih medijih. Potem še kakšnih 50 izložb in ker sem se konec dneva potrudil v raziskovalne namene vključiti še televizijo, še dvanajst tv reklam. Torej vidim med dvesto do tristo oglasov dnevno (in vsaj še enkrat toliko spregledam). Če bi vsak dan kupil samo eno stvari s teh oglasov, bi to pomenilo le 0,3% učinkovitost oglaševanja, jaz pa bi v enem letu bankrotiral. Enostavno ne morem kupiti dovolj! Še huje: ta trenutke se ne spomnim niti enega oglasa! Ali se vam dogaja enako?

Jutri bo medijev še več. Na Youtube se vsako minuto naloži 100 ur novih video vsebin. Več o tem na http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html.

Se še vedno čudite, zakaj je cena oglasnega prostora vse bližje absolutni ničli?

Je to slabo? Sploh ne. Ampak namesto iskanja brilijantne nove ideje, ki bi omogočila zmago z enim plakatom (medijem), poskrbite za prisotnost na vseh mogočih krajih, ob vseh urah in vseh možnih oblikah. Oglasni prostor kupujte na tone namesto na grame in vaše kreativce nemudoma pošljite v pekel, če vam ne znajo pričarati raja.

Še tole sem vam dolžan. Poglejte, kaj se je zgodilo 15. decembra 1995: http://www.youtube.com/watch?v=9GdbOkjEXWE

Continue reading →

Na spletu lahko uspete le kot najugodnejši ponudnik. Povejte tudi s ceno vsakomur, ki obišče vašo spletno stran, da ste konkurenčni. Ne samo v vašem mestu ali državi. Preverite cene izdelkov in storitev vaših konkurentov skupaj s stroški dostave v Slovenijo vsaj v sosednjih državah, Nemčiji, ZDA in vse pogosteje tudi na Kitajskem. Hitrost dostave je namreč presenetljiva.

Seveda je prav, da zaslužite čim več.

Ponudite izdelek, ki ga imate samo vi. Težka naloga, mar ne, a če imate kot asa v rokavu nekaj takega kot je Apple iPhone, boste uspeli. No, brez skrbi, možnosti je več. Če pomemben del vašega izdelka predstavlja oblikovanje, če gre na primer za obleke, torbice, čevlje, .. skratka karkoli unikatnega, kar lahko tistemu, kateremu je vaš izdelek nadvse všeč, ponudite samo vi, potem sodite v to kategorijo. Največja napaka, ki jo lahko naredite: ker ste ponudili visoko maržo tudi nekaterim drugim trgovcem, le ti dajejo popuste na vaše na spletu objavljene cene. Vaš poslovni model se sesuje.

Ne glede na to ali ponujate unikatne izdelke ali izdelke široke potrošnje, pri katerih se kosate z drugimi blagovnimi znamkami: cene naj bodo enake na vseh trgih, kjer prodajate. To je prva napaka slovenskih, tudi največjih, proizvajalcev, ki zgodbe o enotnem evropskem trgu še vedno ne razumejo. Cene določajo posebej za Slovenijo, Hrvaško, Češko, Nemčijo (no ja, tam jim verjetno ceno določijo drugi) in se potem trudijo z uravnavanjem in preprečevanjem prodaje iz enega trga na drugi.

Če postavljate svoj prodajni kanal na novo, razmislite o tem, da razvijete prodajo izključno preko spleta. Vse več je namreč ponudnikov, ki trge enega za drugim osvajajo le z lokalizacijo spletne strani, brez podpore lokalnih zastopnikov in distributerjev. Najprej prodajajo v svoji državi. Ko dosežejo ustrezno popularnost lahko med kupci opazijo tudi tiste iz sosednjih držav. Ko število teh v neki državi zraste, odprejo stran v njihovem jeziku in tako naprej. Se vam zdi počasi? Primerjave kažejo, da je tovrstna širitev prodaje hitrejša kot katerikoli klasičen način. Širite se lahko z nizkimi stroški in tudi celoten prodajni kanal je neprimerljivo cenejši od klasičnega. Tako lahko lažje vzdržujete konkurenčnost s primerno nizkimi cenami in vseeno zaslužite več.

Če ste na trgu s tehničnimi izdelki široke potrošnje, potem veste, da so vaše priporočene maloprodajne cene zgolj želja, od katere ste vsak dan bolj oddaljeni. Pozabite na kalkulacije, koliko odstotkov morate zagotoviti za največje trgovce, koliko za zastopnike in distributerje, … Zakaj bi se zanašali nanje, da bodo znali kupcu pravočasno ponuditi pravi popust zato da bodo prodali. Raje znižajte cene tako da znižate trgovske marže. S tem boste zagotovili vsem kupcem, ne glede na to, kje bodo kupovali vaše izdelke, da bodo dobili praktično enake cene. In te cene lahko s ponosom objavite na vaši spletni strani.

Continue reading →