To vprašanje slovenske menedžerje spravi v še hujšo zadrego kot vprašanja o seksu. Takoj se začnejo izmikati. Raje se pogovarjajo o kapitalu, obrestnih merah in svetovnih borzah. Koliko je vredna vaša spletna stran? No ja, to je že pornografija. Poglejmo v vašo podzavest in razkrijmo, kaj dejansko pomenijo vaše odločitve!

Tip A

Če dajete prednost nizki ceni in se raje odrečete kakovostnim vsebinam, fotografijam in oblikovanju, potem vašo spletno stran cenite kot vizitko. O njej govorite kot o predstavitveni strani podjetja. Sami jo redko obiščete in skoraj gotovo na Googlovem iskalniku nikoli ne preverjate, ali je vaša spletna stran na prvem mestu med zadetki za ključno besedo, po kateri bi vas iskali morebitni poslovni partnerji. To niti ni vaš namen, saj želite, da se obrnejo neposredno na vas ali druge predstavnike podjetja, in ne na spletno stran. Prisegate na osebni stik, ne na tehnologijo.

Usmeritve vam sicer niso v prid, saj prek Googla različne informacije išče vsako sekundo okoli 50 tisoč ljudi po vsem svetu, a to boste nadomestili z delavnostjo in osebnim pristopom. Za pokušnjo obiščite in primerjajte spletne strani vod Perrier, Evian, Jamnica in Radenska.

Tip B

Zavedate se, da je splet najsodobnejša prodajna pot. Spletno stran in vse okrog nje, torej tudi navzočnost na Facebooku, Twitterju, Pinterestu, Google Plusu, vzdrževanje seznama rednih uporabnikov in za povrh še oglaševanje na spletu ste podredili rasti prodaje svojih izdelkov in storitev prek spleta. Več prodate, več je vredna vaša spletna stran. Redno spremljate prodajne rezultate in vsako rast podprete z novimi vložki. To je zelo konservativen pristop. Uspešna podjetja na svetovnem trgu so to rešila pred več kot 60 leti, torej pred spletom.

Naprednejši danes svoje izdelke povežejo s potrebami in zadovoljstvom kupcev. In kaj je narobe s tem? Nič, podjetja seveda morajo poskrbeti za to, a tega ni več treba posebej poudarjati. Sodobna podjetja se že več kot 30 let v svoji komunikaciji osredotočajo tako na potrebe kupcev kot tudi na potrebe družbe in okolja. Obiščite in primerjajte spletne strani energetskih družb Petrol, OMV, Shell in Gazprom.

Tip C

Imate ambicijo, da vaše podjetje postane vodilno, med vodilnimi, največjimi … Zato upoštevate pravila vedenja tega kroga, svojo vizijo in poslanstvo pa vedno predstavljate skladno z aktualnimi smernicami. Tudi spletna stran ni izjema. Poudariti želite svoje vrednote, družbeno ozaveščenost, odnos do okolja, sodelavcev, partnerjev… Spletna stran je osebna izkaznica, zdravstveni karton in psihološki profil podjetja, ki jo možni poslovni partnerji ali vlagatelji preverijo že pred prvim stikom.

To, kako vas bodo obravnavali in pristopili k vam, je zato najbolj odvisno prav od vaše spletne podobe. Poglejte in primerjajte spletne strani podjetij Radenska, Impol, TKK in Hidria ter ocenite, katero izmed naštetih lahko računa na to, da bo sprejeto kot enakopraven poslovni partner v mednarodni trgovini.

Vaši sodelavci vam vsak dan poročajo o obiskanosti vaše spletne strani ter o tem, koliko ljudi je prek spletne strani navezalo stik z vašim podjetjem. Merite stopnjo konverzije med številom obiskovalcev in številom vzpostavljenih stikov ter na koncu tudi s številom in vrednostjo uresničenih poslov. Skrbno merite učinkovitost oglaševalskih kampanj in vpliv objav v medijih ter nastopov vašega podjetja na konferencah, sejmih in drugih dogodkih. Zavedate se, koliko je vreden vsak klik na vašo spletno stran, zato vlagate tako v rast te vrednosti kot rast števila obiskov.

Rezultati

Če ste se prepoznali v prvem opisu, s spletno stranjo ne boste imeli ne veliko stroškov ne kakšnega posebnega uspeha. Sodite v verjetno največjo skupino slovenskih poslovnežev, saj je Slovenija ena izmed redkih držav, kjer se je letos število registriranih domen, torej spletnih strani s končnico.si, celo zmanjšalo (vir: register.si). Trenutno jih je okoli 114 tisoč, približno štiri tisoč manj kot pred leti.

Menedžerji iz druge skupine razmišljajo v pravi smeri, a vlagajo na napačnem koncu. Po podatkih Eurostata je pri spletnih nakupih Slovenija pod povprečjem EU. Spremenite zorni kot in se preselite v tretjo skupino. Prodajnih poti, ki jih lahko uporabite na spletu, je več kot dovolj.

Menedžerjem iz tretje skupine lahko zaželim le to, da bo vrednost njihovih spletnih strani še rasla. Mislim pa, da ne bo škodilo, če poudarim še enkrat: rezultate obiska in konverzij spremljajte vsak dan! Splet je poslovno okolje z najhitrejšimi spremembami doslej.

Prvič objavljeno 18. decembra 2014 http://digitalmanija.finance.si/8814751/Koliko-vedo-slovenski-mened%C5%BEerji-o-vrednosti-spletnih-strani

Continue reading →

Včeraj sem po dolgem času poskusil vklopiti TV in … ugotovil, da je crknil. Mogoče je bil truplo v naši dnevni sobi že več kot dva tedna, pa tega ni opazil nihče izmed nas. Žalostno!

Ali vi redno gledate TV? Jaz je ne. Moji otroci je sploh ne gledajo. Zakaj bi gledali stare filme, če lahko na spletu dobimo nove. Na YouTube imam na voljo vse aktualne in stare glasbene spote. Dnevne novice spremljam preko spleta. Vse več staršev otrokom vrti risanke preko spleta. Ko sem šestletno deklico, ki doma sploh nima televizije, na obisku pri prijateljih zalotil med gledanjem risanke na enem izmed slovenskih kanalov in jo vprašal, ali se ji zdi televizija »fajn« in ali jo kaj pogreša, sem dobil odgovor: »Ne, malo čudna je.  Če ti je kaj všeč, ne moreš niti ustaviti niti ponoviti.« Drug svet.

Zakaj oglašujete na TV? Ali so vaši kupci res tam? Ne, tam so oglaševalci! Tam je največ komercialistov in agencij, ki prodajajo oglasni prostor. Zato ima na večini trgov televizija še vedno največji delež (kaj največji, v Sloveniji OGROMEN); Vaša prodaja pa je v krizi,  mar ne!? Že zelo dolgo vam ni nihče pripravil televizijskega oglasa, ki bi dvignil vašo prodajo. Ampak bo, bo, … saj bo.

Če vam danes kdo pove zgodbo, da je 50% denarja vloženega v promocijo vrženega stran, a se ne ve, katera polovica, je jasno, da o sodobnem oglaševanju ne ve nič. Štejejo samo rezultati in ti so bolj merljivi kot kdajkoli poprej.

Televizija je mrtva. Medtem ko so Grki demonstrirali proti ukinitvi državne televizije, jo Britanci množično odpovedujejo. Že več kot milijon gospodinjstev, 425.590 lani, ko je trend začel skokovito naraščati in že 428.359 novih odpovedi letos (Vir: http://www.telegraph.co.uk/culture/tvandradio/10124350/More-than-400000-do-not-need-TV-licence.html). Angleži (in ne samo oni) gledajo DVD-je in vsebine, ki jih dobijo na spletu. Gledajo tisto, kar želijo in ko želijo. Komu mar za tisto, kar izbirajo uredniki državnih ali komercialnih programov. BBC tega ne želi komentirati in zahtevo po javni objavi podatkov o odpovedih vztrajno zavrača.

Oglaševanje ni več tako preprosto. Aktivna populacija ne sedi pred tv zasloni. Nekateri berejo časopise, večina je na spletu. Vse več jih dogajanje spremlja preko pametnih telefonov. Vsi so zahtevnejši kot kdajkoli poprej. Ali veste, kaj berejo in spremljajo vaši kupci? Zakaj potem ne vložite 90% oglaševalskih sredstev na splet? Oziroma, če v spletno promocijo vložite le 10% vašega oglaševalskega proračuna, le zakaj, za vraga, potem pričakujete, da bo zagotovil 90% rezultatov? Ste to videli na TV?

Seveda bom čimprej kupil nov TV. A izbral bom takega, ki ima Wi-Fi, na katerem lahko gledam Youtube, spremljam vremensko napoved, vse to brez sprejemnika. Vse, kar rabim je velik zaslon, in če že moram, mu lahko še vedno rečem TV, ampak to ni več TV, vsebine bom pobiral z interneta in morebiti kdaj pogledal neposredni prenos kakšne tekme.  Zato se ne čudite, če ne bom kupil ničesar, kar oglašujete na »popularnih« tv kanalih.

Mogoče za krizo niso krivi samo drugi. Ste se vprašali kolikšen vpliv na vse manjšo potrošnjo ima tudi to, da oglašujete v prazno.

Continue reading →